Od lanskega junija, ko me je na prehodu za pešce zbil avto, moje telo ni bilo kaj preveč srečno. Najprej seveda zaradi šoka, poškodb in pretresa možganov. Pa me k sreči obdajajo ljudje, ki znajo Accessove telesne procese in so mi takoj priskočili na pomoč. ŠE ENKRAT HVALA! ♥

 

Procese (predvsem Energijski facelift) sem si na modricah in udarninah zaganjala tudi sama. Pravzaprav sem bila zelo presenečena, kako hitro so se stvari spreminjale na bolje.

 

Pa vendar moje telo kljub vsem zaceljenim poškodbam, ni bilo srečno.

 

Napihnjen trebuh, kilce so rasle (tehtnico sem že pred leti vrgla proč, ampak po oblekah se tudi vidi …).

 

Poskušala sem vsa vprašanja, vse, česar sem se spomnila. Mogoče je bilo nekaj časa nekoliko bolje, ampak vseeno – to ni bilo telo, kot sem ga poznala.

 

Dokler … pazite to – pred kakšnim tednom, malo pred našim tedenskim sredinim srečanjem 365 dni zanimivega pogleda (še vedno se lahko pridružite), kjer pravkar odpravljamo poglede in sodbe, ki jih imamo glede telesa … nisem v trgovini, ko sem poskušala obleke, imela vsega “poln kufer”. In sem šla domov, bentila … in si pri sebi mislila “zdaj pa dosti tega …”. No in zavest deluje tako, da te podpira in ravno ta dan sem na srečanju govorila o velikem O ???? in o zavestnem prehranjevanju.

 

In poglej ga zlomka, to je bilo prav tisto, česar sama NISEM več počela od nesreče dalje.

 

Videti je, da sta pretres možganov in še kaj povzročila, da sem na to dobesedno pozabila.

 

In še dobro, da facilitiram delavnice, a ne? 🙂

 

Da še sama sebe spomnim! 🙂

 

In lepota zavestnega ustvarjanja je, da lahko vedno znova začneš. Tudi če pozabiš. Tudi če padeš v neke stare zgodbe in avtomatizme.

 

Zavestno prehranjevanje pomeni, da o tem, kaj, kdaj, koliko želi jesti, sprašujemo telo.

 

Da smo prisotni s hrano (in poleg prehranjevanja ne opravljamo še kakšnih drugih aktivnosti, kot je na primer pogovarjanje, tipkanje po telefonu, branje revij, gledanje televizije ipd.) Če smo namreč tako prisotni, vemo, kdaj ima telo dovolj. In povem vam, to je veliko veliko hitreje, kot imamo naloženo na krožnikih …

 

Nekajkrat sem se tudi ob želji, ko sem spet mislila “napasti” vrečko pistacij, čipsa ali česarkoli na zalogi, vprašala: “Komu to pripada?” In veste kaj – to NI bilo moje! Joj, joj … želja po hrani je naenkrat izginila, moje telo pa je postalo že po nekaj dneh tovrstnega prehranjevanja SREČNO!

 

Vau!!!!

 

Saj veste – 98 % vseh vaših misli, občutkov, čustev, telesnih senzacij ni vaših! Tudi ta želja po hranjenju!

 

Seveda, včasih je naša – ampak, veliko veliko veliko manjkrat kot dejansko mislimo, da je.

 

Že kar nekaj časa se igram tudi s tem, da svojemu telesu govorim: “Telo, pokaži mi!” za različne stvari, ki se dogajajo z njim, za različne stvari, ki so povezane z njim. (Verjetno je tudi to vse vodilo do tega, da sem na podlagi zgoraj opisanih dogodkov končno ozavestila, da sem opustila zavestno prehranjevanje.)

 

In telo mi kaže …

 

Saj veste, kako sem fascinirana nad telesom.

 

In ta fascinacija se nadaljuje … kaj vse mi je že telo pokazalo …

 

Telo ima svojo zavest in nam lahko prispeva pri kreaciji življenja ali česa čisto specifičnega.

 

Samo vprašati ga je treba.

 

Poletje je pravi čas da odkrijemo svoje telo – na takšen in drugačen način.

 

Kajti telo je srečno, ko ga vključujemo, ko ga sprašujemo, ko upoštevamo njegova zavedanja.

 

Boste zdaj odvili to neverjetno darilo, ki vam je bilo podarjeno ob rojstvu?

 

Kaj če je vaše telo ključ do marsikatere skrivnosti v vašem življenju?

 

Barbara