Čeprav včasih traja nekoliko dlje, da se spravim k pospravljanju, sem ugotovila, da pravzaprav rada pospravljam. Ne zaradi samega dejanja pospravljanja, temveč zaradi tega, kar mi prinaša končni rezultat pospravljanja. Že večkrat sem pisala o tem, kako lahko zunanje okolje podpira to, kar se dogaja v naši notranjosti, prispeva k našemu počutju in posledično vibraciji, na kateri delujemo.

Ko pospravim stanovanje, se ponovno počutim dobro. Ko je okoli mene prostor brez navlake, se ponovno počutim jaz. Jaz – prostor.

Mi, kot bitja, smo resnično prostor. Naše telo sestavljajo molekule in vsako molekulo sestavljajo atomi. Znanstveniki pravijo, da predstavlja atom 99,99% prostora. Torej je naše telo prostor!

Ta prostor potem zapolnimo na različne načine – želodček s hrano (in običajno z več, kot naše telo resnično potrebuje), glavo pa z mislimi, razmišljanji, sodbami, dogodki, ki so se nam zgodili tekom življenja …. Tako postanemo težki, trdni, počasni, včasih se nam zdi, kot da smo se kje kar nekako zataknili, čeprav nam večinoma ni jasno, kaj je razlog temu …

Vsi Accessovi tretmaji in čistilni procesi, ki jih izvajam in hkrati sama prejemam na seminarjih in izmenjavah, me vedno znova pripeljejo do tega, da postanem večji prostor, lahkotnejša in z občutkom večje možnosti izbire. Vsaka opuščena omejitev, senzacija, ki sem jo tekom življenja zaklenila v svoje telo, ves nevtraliziran električni naboj misli, ki se je nabral v mojih možganih, mi omogoča, da sem vedno večji prostor (hm, morda se mi zato moje stanovanje zdi že nekoliko premajhno?) … 🙂

Takšen občutek imam tudi, ko pospravim stanovanje, nabasane omare, ko oddam stara oblačila, ki jih ne nosim več, pospravim kotičke, kamor sem odložila stvari, za katere sem menila, da jih bom morda še kdaj potrebovala, pa se je na njih nabral le prah …

Ko izpraznim predale, polne papirjev, prav tako shranjenih z namenom, da jih nekoč še preberem … ali ko knjižnici podarim že prebrane knjige, ki sedaj leta in leta nedotaknjene sedijo na mojih policah … ja, takrat ponovno začutim to lahkotnost, ta prostor.

Ponovno se počutim dobro – kot to, kar resnično sem. 

Ko so okoli mene papirji, knjige, mape, rokovniki, registratorji, rože, telefon, tablica, mp3 predvajalnik, napajalniki za vsako izmed teh naprav, vse nagneteno na mizi ali pa naloženo po različnih površinah v stanovanju, se počutim utesnjeno, vse pritiska name, poleg vsega tega pa pritiska še tisto zavedanje, da bo treba pospraviti … 🙂

No, zato tako rada pospravljam.

Zunaj naredim nov prostor. Zunanje prispeva, da tudi notranje postanem večji prostor, lahkotnejša …

Seveda ta občutek dobim tudi drugje – ko grem v naravo, na sprehod v gozd, po neskončnih travnikih, na morju, v hribih …

Kje pa vi občutite večjo lahkotnost? Kaj vam prinaša občutek lahkotnosti, prostornosti – občutek sebe?

Bolj kot smo prostorni, bolj kot smo lahkotni, lahkotnejše postaja naše življenje, vse bolj teče, smo v toku … sprememba postane lažja.

Opazujte se … opazujte, katere aktivnosti povzročijo, da postanete lahkotnejši, prostornejši … za vsakogar je lahko drugače.

Delajte več tega. Če želite imeti lahkotno življenje, sledite tistemu, kar vas dela lahkotne …

Barbara