Inspiracijo za današnjo objavo sem dobila že pred časom, ko sem videla najprej video neke punce, ki je razlagala, kako ima vse od Guccija in je potem postala vseslovenska atrakcija, nato pa je na to temo naredil parodijo še Denis Avdič.

 

Kako sem takšna srečnica, da dobim navdih v vsaki bedariji? 🙂

 

Moji možgančki delujejo zelo zanimivo, ekstrapolirajo iz znanega, videnega in to sestavijo v nekaj novega.

 

Dejansko mi je ta celotna stvar omogočila, da sem ozavestila neko stvar, ki je bila do zdaj pri meni na avtopilotu – pravzaprav o njej nikoli nisem niti razmišljala.

 

Pri nas doma smo bili doma vedno v trenirki. Oziroma v “oblačilih za doma”.

 

In tako je bilo vedno … do zdaj …

 

Ko si prišel domov, si se problekel v trenirko. Dejstvo. Brez vprašanja.

 

Seveda ne bomo lepih oblek, ki jih imamo za šolo, službo, zabavo, nosili doma – ker se lahko poškodujejo, popackajo, obrabijo …

 

In od kar delam iz domače pisarne, je tale trenirka postala že kar celodnevno oblačilo. Hmmmm …

 

In da ne bo pomote, so mi všeč lepe obleke, včasih sem si jih celo šivala (modna kreatorka v meni še vedno ne da miru … in se pripravlja na ponovni vzpon 🙂 ).

 

Samo naenkrat teh lepih oblek ni bilo “nikamor več za nosit”. Seveda na delavnice in seminarje, ki jih imam, ne pridem v trenirki – samo delavnice potekajo nekajkrat na mesec, ne vsak dan …

 

In potem sem dejansko začela gledati, kaj pravzaprav ustvarjam s tem, da sem doma v trenirki, kakšni pogledi se pravzaprav skrivajo za vsem tem.

 

Saj veste, vsak naš pogled ustvarja našo resničnost!

 

Ja, lahko bi bilo, da moramo hraniti lepa oblačila, saj (morda) nimamo denarja ali ga (morda) ne bomo imeli, da bi si kupili nova, če ta uničimo doma. Pogled, da se je treba urediti za druge, če pa si doma in te nihče ne vidi, pa je vseeno kako si “napravljen” in podobno.

 

Že pred časom mi je prijateljica, ko sem rekla, da “se nimam za nikamor rihtat”, rekla: “Ja, rihti se zase.” In draga prijateljica, ker vem, da to bereš – IZ SRCA HVALA , ker mi je to spet spremenilo svet in pogled na določene stvari.

 

In tale guči za po kuči je dodal v toliko, da sem se spomnila, kako dejansko vse stvari vplivajo na to, kako se počutimo, kakšno vibracijo oddajamo. Ne samo naše misli, okolica, naš dom, prostori, v katerih se nahajamo, v katerih delujemo. Tudi to, v kaj se oblečemo, še kako dodaja k temu. 

 

Kar poglejte, kako se počutite, če ste oblečeni v nekaj lepega, kvalitetnega, narejenega iz koži in telesu prijaznih materialov – in primerjajte to s tem, ko ste oblečeni v staro, razvlečeno, po možnosti že kje obrabljeno in razcefrano trenirko.

 

Upam si stavit, da boste zaznali, kako drugače je.

 

In če si doma in cel dan v trenirki … vibracija ni na tako visokem nivoju, kot bi lahko bila. Oziroma si jo lahko zgolj s tem, da oblečemo nekaj lepega, občutno povišamo.

 

Tako zdaj ukinjam trenirke za doma in uvajam “guči za po kuči”. 🙂 Ni še res gucci 🙂 , trenirke pa tudi niso več.

 

V moji omari je cel kup novih oblek – “za po kuči” in in izven nje 🙂 .

 

Nadgrajujem. Nadgrajujem. Verzija 3.0 omare, življenja se nalaga. 🙂 Rezultati se že kažejo!

 

Tule lahko vidite na FB videu v živo, ki sem ga naredila pred kratkim, en novi, nadgrajeni primerek. 🙂

 

Lahko, da se sami že tako obnašate. Vem, da so nekatere ženske tudi doma zelo urejene. Morda pa bo zaradi današnjega zapisa komu med vami zasvetila kakšna “žarnica” in bo začel vpeljevati v svoje življenje nove navade, ki ga bodo bolje podpirale pri tem, kamor v življenju želi iti, in pri tem, kar želi postati.

 

Za konec pa pravim – še dobro, da nas včasih kdo, pa čeprav brije norca, spomni, da pogledamo in ozavestimo, kaj pravzaprav počnemo.

 

Če znamo na stvari pogledati z drugačnega zornega kota, je lahko v vsaki stvari navdih in darilo.

 

Zato hvala Denise in Denis. Zagotovo sta spremenila moj pogled in življenje … Saj veste, tisto … bodi ti, spremeni svet … 😉

 

Barbara