Pravkar smo zaključili mega mega Maraton hvaležnosti, ki ga je sestavljalo kar šest enaindvajsetdnevnih etap, njegov namen pa predvsem, da gremo iz obsojanja, svojo miselnost iz miselnosti pomanjkanja preoblikujemo v miselnost prosperitete ter da v svoje življenje povabimo še več tega, za kar smo lahko hvaležni.

Za udeležence maratona hvaležnosti in zame se je spremenilo veliko veliko stvari, prišlo je veliko novih zavedanj, zame pa v zadnjem času predvsem to, kako je vse le stvar perspektive.

Kako gledaš na stvari?

S katerega konca?

Nekaj primerov:

“Samo dvesto evrov imam.” vs. “Vau, imam dvesto eurov!”

“Samo eden je prijavljen na delavnico.” vs. “Vau, imam enega prijavljenega!”

“Najlepša leta so za mano.” vs. “Najboljše je še pred mano.”

“Kako je vse drago.” vs. “Še dobro, da imam več kot dovolj denarja.”

“Spet dežuje.” vs. “O kakšno bogastvo dežnih kapljic!”

“O, kakšna naporna pot je še pred mano.” vs. “Vau, koliko sem že prehodil.”

“O kakšna bedna služba.” vs. “Imam vir prihodka!”

Poglejte vsako od teh trditev in energijo za njimi.

S prvo trditvijo pri vsakem primeru svojo vibracijo znižate, z drugo si jo zvišate.

S prvo si vzamete moč, z drugo si moči vlijete.

Zato začnite opazovati, kako v resnici gledate na stvari.

Kako si s svojim pogledom na stvari ali dajete moč ali si jo jemljete.

Veliko tega je stvar navade in posnemanje drugih, ki na stvari gledajo na podoben način.

Vendar lahko to spremenite in poskrbite, da si na dnevni ravni  s svojimi perspektivami dajete moč.

Kot je rekel Einstein: “Življenje lahko živite na dva načina. Kot da nič ni čudež. Ali kot da je vse čudež.”

In kot je življenje že neštetokrat dokazalo, vsaka stvar, ki se zgodi v naših življenjih, v sebi nosi darilo, možnosti, če znamo pogledati z druge perspektive.

Življenje deluje ZA nas, ne proti nam.

Vi pa ste tisti, ki  iz trenutka v trenutek izbirate, s katere perspektive boste gledali na stvari, na sebe in na življenje na sploh.

Barbara

Photo by Bianca Gasparoto