Zadnjič sem pisala o tem, kako so mi obvozi okrog našega bloka dali misliti, kako hitro si privzgojimo novo navado in kako hitro gremo na delovanje na avtopilotu.

Pa ni potrebno, da je tako.

Od sebe lahko naredimo zahtevo, da se bomo zavedali. In to preprosto izberemo.

V zgornjem primeru, ko sem se samo zmotila in sem se želela peljati do bloka po poti, ki so nam jo odmerili, medtem ko so delali “glavno” cesto, ki vodi do nas, medtem pa so obvoz že spremenili, ni bilo kakšnih večjih “problemčkov”.

Če pa na avtopilot damo svoje misli na katerem drugem področju, so lahko “posledice” dosti drugačne.

Ko delujemo na avtopilotu, dejansko nismo prisotni. Ne zavedamo se, kaj razmišljamo, kaj počnemo (Ste že kdaj rekli “sploh ne vem kako sem se pripeljal/a do doma?) … naše misli in dejanja pa vseeno ustvarjajo našo resničnost, tudi če so na avtopilotu. Pač delujejo v “ozadju”.

To lahko resnično lepo ponazorim s tem, kar se mi je zgodilo pred dvema dnevoma.

Moj “stari” računalnik se je od pregrevanja nalomil. Najprej sem še mislila, da bodo to lahko nekako rešili na servisu, potem pa se je dobesedno zlomil (do zdaj nisem vedela, da je kaj takšnega sploh mogoče).

Glede na to, da velik del svojega posla opravljam prek računalnika – spletna srečanja, coachingi, Simfonije možnosti … dejansko brez računalnika skoraj že ne gre. Čeprav sem pogruntala še eno možnost … saj veste … pač vprašaš: “Kaj je še mogoče?”

Ko sem gledala tale svoj računalnik, ki se je lomil še naprej, sem rekla … nič, kupila bom novega. Vsak dan se s skupino prijavljenih na 30-dnevno vlečenje energije dobimo prek spleta in je res najlažje prek računalnika.

Bila je dejansko nuja. Torej, nakup računalnika.

Pobrskam po spletu. Najdem in se naslednji dan zjutraj odpeljem v Ljubljano.

In takole se je z mano peljal moj tok misli:
“Uf, še sreča, da imam toliko denarja, da lahko kadarkoli kupim nov računalnik. O, pa jaz imam ful denarja! Ful sem hvaležna, da sem si ustvarila takšno finančno resničnost, da lahko kupim karkoli. Hvaležna sem zase, da sem tole ustvarila. Hvaležna sem za svojo zmožnost kreacije … “

Dobesedno takole je šlo. In ja, uporabljam veliko slenga … ker to deluje zame. In nato me je preplavila neizmerna hvaležnost, za vse – zame, za moj denar, za moje ustvarjalne zmožnosti. V vročem dnevu mi je postalo še bolj vroče … (da ne govorim o tem, da sem, ko sem se vračala v trgovino po prevzem računalnika, po pomoti odprla vrata pred njo in vstopila v trgovino z erotičnimi pripomočki  🙂  … in smo se vsi dodobra nasmejali).

Prav lahko bi pa se moj miselni tok peljal takole:
“Uf, pa ravno zdaj, ko se oktobra odpravljam čez lužo in bi mi tale denar prav prišel. Joj, zdaj bom pa porabila denar, ki ga imam. Kaj pa zdaj, kaj pa zdaj? Kaj če mi zmanjka denarja …kaj če ga ne bo nikoli več …”

Zdaj pa poglejte, kako se ob vsakem miselnem toku počutite.

Eden krepi vibracijo in jo viša, drugi jo niža in vodi do kreacije nečesa neželjenega.

Sama imam, odkar si redno zaganjam barse, resnično veliko veliko manj nekoristnih misli in vse bolj se zavedam, kaj pravzaprav mislim.

V zgornjem primeru je bil to ZAVESTNI preobrat razmišljanja. Izbira, da delujem iz zavesti obilja in ne iz zavesti pomanjkanja. (Lahko rečem, da sem se tega naučila. Vsake stvari se lahko naučimo – tudi zavestnega delovanja iz zavesti obilja.)

Tudi vi imate to izbiro. Ali boste v vsakdanjih dogodkih, ki se vam pripetijo, razmišljali po “starih, ustaljenih poteh”, na avtopilotu, ali pa se boste ustavili in pogledali na vse skupaj s popolnoma drugačne perspektive.

Ni nujno, lahko pa bo včasih trajalo nekaj časa, da se “pretrenirate” in osvojite pogled iz druge perspektive. Kjer je volja … je tudi pot …

Barbara