Poznate me. Vedno raziskujem, vedno gledam, kaj še lahko spremenim … kaj je pravzaprav tisto, kar preprečuje, da bi se določene stvari prikazale v mojem življenju …

Tisti, ki ste se pridružili pred kratkim – kar nekaj sto vas je … se boste navadili …

Torej osnovna predpostavka zavestnega ustvarjanja ali popularno – zakona privlačnosti – je, da moraš najprej nekaj biti, da to lahko imaš.

In ko takole raziskujem sebe, ko si zastavljam vprašanja … ko delam z drugimi … se čedalje bolj zavedam, da “problemček” ni v tem, kaj smo … ampak bolj tisto, kar nismo pripravljeni biti ali kar zavračamo biti.

Obožujem delo z vprašanji Access Consciousnessa, saj nas vodijo do večjega zavedanja, kot že samo ime pove (dostop do zavedanja).

In ko sem se tako “zabavala” z enim od vprašanj iz naprednega delovnega zvezka Kako postati denar, ki je: “Kaj zavračam biti, če bi to bila, bi to v mojem življenju ustvarilo preveč denarja?”, se je na podlagi tega vprašanja pojavilo kar nekaj zavedanj.

In čisto pred kratkim, poleg vseh ostalih …. nekaj popolnoma nepričakovanega …  zavedanje o tem, da “zavračam biti moški”.

Jup, vem. Čudno.

Ampak, ko sem bolje razmislila, ne več.

Ko sem bila stara kakšnih 6 let, me je neka gospa v trgovini (ko sem visela čez rob hladilnika in brskala po sladoledih), opozorila: “Fantek, pazi, da ne boš notri padel.” Nazaj sem ji zabrusila: “Nisem fantek, ampak punčka.” Že takrat mi je stopila na “žulj”. Očitno sem že takrat zavračala nekaj v zvezi s tem, da bi bila moški.

In potem, če samo pomislim, koliko nekih odločitev, sklepov o tem, kaj pomeni biti ženska, kaj pomeni biti moški, sem naredila na podlagi nekih populističnih knjig, tečajev, razgovorov o tem, kako smo preveč v moški energiji, da moramo biti bolj ženstvene, bolj v ženskih energijah … vidim, da je vse to en velik bullshit!

Resnično, kot neskončno bitje, kar resnično sem, kot enost, kar resnično sem, bi delila energije na moške in ženske? Izključevala in zavračala ene, da bi bila lahko druge? Ene opredeljevala kot slabe, druge kot dobre? Vau. To je delovanje iz dualnosti, polariziranosti te resničnosti, ki v naša življenja vnaša toliko omejitev, kot je le mogoče.

Kaj je sploh moški, kaj je sploh ženska (onkraj fizično pojavnih znakov)? Koliko opredelitev o tem imamo, ki nam preprečujejo videti, kdo pravzaprav je pred nami?

Koliko opredelitev tega imamo, kar nam preprečuje videti, kdo bi bil resnično negovalen in dragocen v našem življenju?

O, vau.

In počasi mi postaja jasno, zakaj sem uspešno samska več ali manj vse svoje življenje … kako sem uspešno zavrnila desetine moških …

Zato, ker zavračam moškega v sebi, karkoli sem že to opredelila, da je …

V bistvu imam medtem, ko to pišem malo cmoka v grlu …

Kot neskočno bitje sem vse, v tem življenju pa sem izbrala utelesitev v ženskem telesu. Kljub temu, da imam žensko telo, želim imeti na voljo vse energije. Da lahko izberem karkoli. Kar bo v nekem trenutku ustvarilo več. Pa četudi bo to nekdo sodil kot moško energijo!

Vau, koliko več svobode je mogoče, ko začnemo izhajati iz polariziranosti te resničnosti? Ko začnemo delovati kot enost, kar resnično smo? Brez ločevanja, zavračanja, izključevanja?

Koliko več smo lahko, ko ne nasedamo več tem opredelitvam – moško, žensko, pozitivno, negativno, sprejemljivo, nesprejemljivo, lepo, grdo, dobro, slabo … ko ne predalčkamo več sebe in drugih?

Ja, ta teden smo začeli s spletnimi srečanji 10 ključev do popolne svobode – kot vidite, se rezultati že prikazujejo.

Jaz pa grem odprašit in počistit vsa mesta, kjer sem se odločila, kaj pomeni biti moški in zakaj pravzaprav to zavračam. In potem radostno zaobjet tega moškega v meni …

Barbara