Zakaj hvaležnost zase?

V luči prihajajočega Maratona hvaležnosti, ki ga začenjamo z 21 dnevi hvaležnost zase, spregovorimo nekaj besed o tem.

Za marsikoga je morda hvaležnost zase čisto neznan koncept.

Morda nekoliko hvaležnosti tu in tam, ko pa pride do sebe, pa je samo “vprašaj”.

Kako sploh biti hvaležen zase?

“Saj sem bil vedno deležen le kritike, obsojanja, primerjav! Ljudje okrog mene so se osredotočali samo na tisto, kar je bilo po njihovem mnenju narobe z mano, kaj bi bilo lahko bolje, na tisto, kar je manjkalo, da bi bil po njihovem mnenju popoln. Nimam nič takšnega, za kar bi lahko bil hvaležen.”

E, tukaj, dragi/-a moj/-a bralec/-ka.

Ravno zaradi tega moramo vse skupaj obrniti v drugo stran.

Zaradi tega, ker tako deluje večina, smo se navadili gledati in iskati samo tisto, kar menimo, da je pri nas negativno, slabo, kar manjka, tisto, kar bi morali popraviti.

Pa kdaj pogledate, kaj je prav z vami?

Če iščemo napake, slabosti, tisto, kar nam manjka – bomo našli še več tega. To je univerzalni zakon.

Če pa začnemo iskati tisto, kar je z nami prav, bomo našli veliko stvari, ki nas bodo – najprej vibracijsko dvignile, potem pa dale zagon za naprej!

In tukaj nastopi hvaležnost …

Ko začnemo iskati stvari, za katere smo lahko pri sebi hvaležni, začnemo iskati stvari, ki so prave glede nas.

In morda je začetek nekoliko težak, vendar je hvaležnost prav tako kot snežena kepa, bolj kot smo hvaležni za stvari pri sebi, več stvari bomo našli, več stvari bomo ozavestili, več stvari nam bo vesolje pomagalo najti pri samih sebi, za katere smo lahko hvaležni! In ja, morda nam v končni fazi uspe celo postati hvaležni za vse, kar smo?!

Morda se kdo med vami sprašuje: “Ja, in? Kaj potem?”

Najprej – če nismo hvaležni zase, ne moremo pričakovati, da bodo drugi hvaležni za nas!

Drugo – če NI-SMO hvaležni zase, tudi hvaležnosti, ki jo drugi imajo za nas, ne moremo prejeti.

Saj veste, prejmemo lahko le tisto, kar SMO.

In pri prejemanju gre za to, da to ne ostane na neki razdalji in da ob tem, ko nam nekdo reče hvala, zgolj ne zamahnemo z roko, ampak to spustimo notri, do sebe in pustimo, da se to naloži na naš “čustveni račun”.

In z vidika sočasnosti podarjanja in prejemanja – pomislite, kako se počuti nekdo, ki je hvaležen za vas, vi pa tega niste zmožni prejeti. Ali pa za lažje razumevanje – kako se počutite vi, ko ste nekomu/za nekoga res hvaležni, ta oseba pa tega ni zmožna prejeti, ker enostavno ne vidi sebe, nima hvaležnosti zase? No, tako se počutijo tudi drugi, ko mi nismo zmožni prejeti njihove hvaležnosti.

So še druge stvari, pa naj to ostane rezervirano za udeležence “mini maratona” 21 dni hvaležnosti zase, s katerim začnemo v sredo, 14. februarja, ob 10. uri, z uvodnim Zoomom, kjer bomo razbijali mite, odstranjevali sodbe, predsodke v zvezi s hvaležnostjo in vami v odnosu s hvaležnostjo.

Več o celotnem Maratonu hvaležnosti in “mini maratonih”, ki ga sestavljajo, si lahko preberete TUKAJ, kjer se lahko tudi prijavite.

Vau, že tole pišem, sem rahlo ganjena, kaj šele bo po 21 dnevih našega druženja.

Skupinska energija vse skupaj še ojača, zato komaj čakam, da vidim, kaj bomo skupaj ustvarili v teh 21 dneh hvaležnosti zase.

Hvala vam, da ste tukaj, da to berete, da ste nekaj drugačnega v svetu,

Barbara

Photo by RDNE Stock project