Ste tudi vi med tistimi, ki morate kar naprej nekaj delati? Kar nimate miru, če ni vsak dan vse pospravljeno, pomito, zlikano? Ko naredite vse to, pa že najdete spet prah tam, kjer ste začeli? 🙂

Kolikokrat na teden, mesec, leto, si dejansko vzamete čas in ne počnete ničesar? Ja, prav ste prebrali – NIČESAR. Ko enostavno izklopite vse, televizijo, radio, internet, telefon, moža, ženo, otroke, službo, posel in si privoščite nekaj minut, pol ure, uro, ali celo, uf, to je že kar nezaslišano – cel dan, samo zase? Se enostavno uležete in ne počnete nič, greste na sprehod v naravo, na bližnji hrib in se tam uležete v travo in ne razmišljate o ničemer. Ali pa si morda privoščite popoldansko dremuckanje?

Kolikor poznam ljudi, je takšnih trenutkov bolj malo, tudi na letni ravni. Pa še na dopustu je potrebno kaj delati…

S tem ko smo kar naprej v pogonu, ko smo kar naprej zaposleni, našim možganom in našemu telesu ne damo kaj veliko prostora in časa za počitek.

To, da kar naprej nekaj delamo,še posebej stvari, ki nam niso všeč, povzroča našemu telesu stres.Tudi, če delamo stvari, ki jih imamo radi in jih z veseljem delamo, občasno potrebujemo počitek.

Ko počivamo, in tukaj je s počitkom mišljen odklop od vseh električnih aparatov, časopisov, revij, hodečih in govorečih bitij, se naš um in naše telo končno lahko spočijeta. Vem, da se nekateri prikrajšajo tudi za spanec, ki ga njihovo telo nujno potrebuje, zato, da bi lahko več naredili…

Ali ste morda “kupili” prepričanje, da so le tisti, ki vedno nekaj delajo, so vedno z nečim zaposleni, dobri, cenjeni, spoštovani? Le kje ste ga kupili? 😉 Pa ste zaradi tega, ker neprestano delate, se trošite preko svojih fizičnih zmožnosti, resnično kaj bolj cenjeni in spoštovani?

Naše telo in um potrebujeta zavestni počitek. Zavestni odklop.

Ko počivamo in se imata um in telo priložnost odpočiti, se ponovno uskladimo z višjimi frekvencami, ki so v nas. Če sami nad sabo izvajamo stres v obliki neprestanega delovanja, telo te priložnosti nima. Prej kot slej se zlomi pod težo stresa in nas v obliki bolezni prisili, da ostanemo v postelji in si dejansko odpočijemo brez izgovorov.

Ni nam potrebno čakati na bolezen. Enostavno se odločimo, da si bomo vzeli te trenutke. Za začetek ni potrebno veliko.

Če spadate med tiste, ki si res nikoli ne privoščijo počitka, začnite z minuto ali dvema na dan (da ne bo prevelikega šoka 😉  ).  Enostavno lezite na posteljo, kavč ali pa se udobno namestite v naslonjač in dve minuti ne počnite prav ničesar, pa “če se svet podre”. S časoma se boste navadili in počitek podaljšali za par minut. Včasih ni potrebno več kot 15 minut, da si spočijete. Če si vsak dan vzamete te četrt urice, ne bo prišlo do tega, da vas bo bolezen za dva tedna položila v posteljo.

Kot sem že pisala v predhodnem članku, ima naše telo svojo zavest. Čeprav  neskončno bitje, ki prebiva v njem, ni utrujeno, telo potrebuje počitek.

Ko boste počivali ali pa si privoščili razvajanje samo zase, se bodo dogajale zanimive stvari. Stvari, s katerimi ste si prej belili glavo, se bodo razrešile same, prišle bodo nove stranke, nove priložnosti, stranke bodo plačale račune in podobno…

Zakaj? Ko med počitkom izklopite tudi um, niste navezani na rezultate, za katerimi ste gledali prej. S tem se umaknete s poti in naredite prostor, da vesolje lahko dostavi tisto, po čemer sprašujete. Ko počivate, ni nobenega upora in odpora, zato ste v stanju prejemanja. Med počitkom se naša vibracija zviša na normalno, visoko in v skladu s tem k nam pridejo stvari, dogodki in ljudje, ki ustrezajo tej vibraciji…

Najboljše stvari so sila preproste. Tudi sama sem dodala na svoj urnik še dodatnega pol dneva za čisto uživancijo in razvajanje. Ni vse v akciji… no, o tem pa kdaj drugič. 🙂

Barbara