Ste tudi vi med tistimi, ki se nočejo izpostavljati, širiti informacij o tem, kaj počnete, ker vas skrbi, da vas bodo sodili, kritizirali, opravljali … in še vedno stojite na mestu?

Nekje v zadnjih parih tednih, na seminarjih, ki se jih udeležujem in facilitiram – predvsem na “Kako postati denar?” – sem se resnično zavedla, da:

Tisto, česar nismo pripravljeni prejeti, predstavlja omejitev tega, kar lahko imamo.

Pa naj gre za katerokoli področje – finance, odnosi, kariera, posel, zdravje … če katero izmed teh področij za vas ne deluje, tu nečesa niste pripravljeni prejeti.

Roko na srce, v tej resničnosti zelo slabo prejemamo. Redki posamezniki, ki so pripravljeni prejeti vse, so “zvezde”. Vsi jih poznamo. V Sloveniji in v tujini. Kaj te ljudi dela drugačne od nas? Ne znanje, inteligenca, videz, družbeni razred, iz katerega izhajajo, temveč to, da so pripravljeni prejeti VELIKO, VELIKO, VELIKO več kot mi.

Ko delam z ljudmi in ko razmišljam o sebi, česa sama nisem pripravljena prejeti, se kažejo prav neverjetne, po mojem mnenju prav nore stvari. Ljudje v prvi vrsti niso pripravljeni prejeti sebe, tega, kako veličastni so, kakšno darilo so v svetu, pripravljeni niso prejeti tega, da denar prejemajo z delanjem nečesa, kar ljubijo, kar je zanje lahkotno, niso pripravljeni delati napak, niso pripravljeni na to, da bi bili prepoznani kot da nimajo prav ali kot da so neumni, niso pripravljeni prejeti poraza, niti svojega uspeha (Prav noro, kajne?), pripravljeni niso prejeti kritike, tega, da se ljudje o njih lažejo, se o njih pogovarjajo, jih ogovarjajo, tega, da bi jih videli kot bogataše … tukaj lahko dodate še svoj nori pogled, zaradi katerega se nočete izpostavljati.

Kako velike in močne pa so vaše sanje?

So toliko velike, da ste pripravljeni korak za korakom stopiti iz svoje cone udobja in iti za njimi? Tvegati, da vas bodo opravljali? Rekli, da nimate prav? Da ste nori, čudaški, da denar prejemate preveč lahkotno, da sploh ne vedo, kaj delate in zato to zagotovo ni ok? 🙂

Sama sem pred kakšnimi tremi leti na takšen način “stopila iz omare”. Začela sem pisati blog o zakonu privlačnosti v angleščini. Tisti trenutek, ko sem pritisnila gumb “objavi” za mojo prvo objavo, je bil grozljiv … na plan sem dala SEBE, tisto, v kar sem resnično verjela, to, kar sem in s čimer sem se v “ilegali” ukvarjala že 20 let, razkrila sem svoj pravi jaz. Svoj prvi post sem objavila na strani, ki sem jo naredila na Facebooku. In potem se je začelo – pohvale, pozitivne povratne informacije, prošnje po še … in tako danes berete in spremljate vse, v kar se je tista prva objava na blogu razvila.

Še vedno se sprašujem, česa nočem prejeti ali kaj nočem biti … ker vem, da je še veliko mest, kamor še nisem pripravljena stopiti, točno zaradi tega, ker nečesa nočem prejeti ali nekaj nočem biti. Morda se tega v tem trenutku niti ne zavedam, vendar me to vprašanje in želja po širitvi svojega življenja pelje do vedno novih zavedanj.

Če smo pripravljeni biti in prejeti vse, imamo lahko vse.

Seveda to ne pomeni, da bomo vse to bili ali prejeli. Ko smo pripravljeni imeti in biti vse, tu ni več upiranja, ni več reagiranja, v nas ni več sprožilcev, ki bi bili v napoto temu, kar želimo v svojem življenju. Ni več “gumbov”, na katere bi kdorkoli lahko pritisnil.

Česa pa vi niste pripravljeni prejeti ali biti?

Korak(e) iz cone udobja je lažje narediti, če so podkrepljeni z dobro mero ljubezni do sebe, z védenjem, da je, ne glede na to, kaj se bo zgodilo, tu še vedno ena oseba, na katero se lahko zanesemo – mi. Če si stojimo ob strani, če vemo kdo smo, in če smo hvaležni zase … bomo, ko bomo stopili iz cone udobja, prijetno presenečeni, saj bomo dobili vse drugo, kot to, o čemer nas je skrbelo … hvaležnost, pohvalo, zaupanje, podporo, sprejetost, dopuščanje …

Ampak – kot pri vsem ostalem, se vse začne z nami. Prostora za nadgradnjo odnosa s sabo je še vedno na pretek … z vsakim novim nivojem, na katerega se premaknete … vedno smo lahko še bolj hvaležni zase, ponosni, da smo, kar smo, da podpremo sami sebe, da dopustimo, da smo, kar smo, delamo in izbiramo, kar izbiramo, da še bolj zaupamo sebi…

In potem smo pripravljeni biti poleg vseh ostalih stvari, kar smo, tudi neumni, nori, čudni, pripravljeni na to, da se motimo, delamo napake, da kakšna stvar ne uspe, da bomo morali začeti znova … to je vse del nas in ko se za to ne obsojamo, nas ne obsoja tudi nihče drug …

Barbara