Prejšnji teden sem se odpeljala na praznovanje rojstnega dne v Mursko Soboto.
Glede na to, da je vožnje od mene do Murske Sobote približno dve uri, sem si rekla: “Naj bo to vikend zame!” in si rezervirala sobo v hotelu v Moravskih Toplicah, da lahko lepo uživam na zabavi in dogodivščinah, ki nam jih je pripravila slavljenka, naslednji dan pa morebiti izkoristim še za kopanje.
Ko sem gledala sobo na spletu, je bila ob rezervaciji energija res lahkotna in vedno sledim takšni energiji, saj želim, da je lahkotno tudi moje življenje.
Ob prijavi v hotelu in ob prihodu v sobo pa sem se prijela za glavo in rekla samo: “Ja, kaj pa sem si to rezervirala?”.
Soba je bila popolnoma drugačna od tega, kar je pisalo na spletu.
Najprej – vroče kot v peklu. “Pogled na vrt” – ja, če bi bila velika, recimo, tri metre in pol … soba je namreč imela le strešno okno.
Potem nekako odprem strešno okno, da se je soba začela zračiti.
Prižgem hladilni stolp – ne dela.
Potim se kot … saj veste kaj …
Soba se je medtem že nekoliko ohladila, pa sem si rekla: “Okej, to potrpim, saj ponoči se bo shladilo, čez dan pa me tako ne bo v hotelu.”
Potem priklopim računalnik, saj udeleženke Maratona hvaležnosti dobijo od mene na svoj e-mail vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, originalen napotek … Vtičnica ne dela.
Ura je bila že skoraj polnoči … Nekaj mi je reklo, naj poskusim prižgati še fen v kopalnici. Prižgem – ne dela.
No, tu pa je bila mera polna in sem šla na recepcijo in povedala, da v moji sobi ne dela nič …
Receptorka je nekoga poklicala, se nekaj pogovarjala, zraven bentila in zavijala z očmi … Po končanem telefonskem pogovoru mi reče: “Ja, ko je bila zadnjič nevihta, smo v celotnem tretjem nadstropju izklopili elektriko … in jo pozabili vklopiti nazaj.”
Seveda receptorka ni šla vklopit elektrike, ampak me je “preselila” v drugo prosto sobo.
Vau, ta soba je bila čudovita! Vse je delalo. Dve postelji. Balkon. “Kako je lahko še boljše kot to?”
To je bila pa res prava terna! Kako sem uživala in dobro spala!
Potem sem se spomnila, da sem med potjo proti Murski Soboti vesolju naročila: “Vesolje, kakšno nadgradnjo prosim!” 🙂
S tem, kako se bo to zgodilo, se nisem ukvarjala, saj to ni moja naloga.
To je bilo izrečeno mimogrede, brez navezanosti, zgolj za zabavo, ker sem že tolikokrat slišala, kako si je kdo “zrihtal” kakšno nadgradnjo hotela, sedeža v letalu, … zakaj se tudi meni ne bi zgodilo kaj tako zabavnega?
In se je zgodilo!
Kasneje, v udobju moje nove sobe, sem šla pogledati na splet, koliko dražja je bila ta soba od tiste, ki sem jo rezervirala jaz … lahko rečem, da sem ta vikend prejela par sto evrov v obliki storitev in izdelkov, da ne govorim o tem, koliko je ta vikend prinesel novih zavedanj in snovi za članke, video posnetke …
Vesolje se odzove takoj, če si to voljan prejeti.
Ena od stvari, ki odpira prejemanje, je hvaležnost.
Odkar smo začeli s šestmesečnim Maratonom hvaležnosti, ta energija poleg udeleženk podpira tudi mene … ta opisana nadgradnja je le ena od mnogih “čudežev”, ki jih izkušam. Zdaj se približujemo koncu druge 21-dnevne etape, kmalu, 5. avgusta, pa začnemo z 21-dnevnim Maratonom hvaležnosti zase.
Če želiš, da energija Maratona hvaležnosti na podoben način podpre tudi tebe in začne povečevati tvojo zmožnost prejemanja, se nam pridruži! Do konca imamo še štiri enaindvajsetdnevne etape. Pridružiš se lahko posamezni ali vsem … Več o Maratonu hvaležnosti si lahko prebereš TUKAJ.
In seveda – ne pozabi vprašati po nadgradnji, s čimerkoli se trenutno ukvarjaš!
Barbara