Konec prejšnjega tedna me je z opazno vznemirjenim glasom poklicala gospa in rekla, da je na portalu svetloba.si prebrala enega od mojih člankov. Ne vem sicer točno katerega, ampak nekaj v njem jo je tako vznemirilo, da je morala poklicati – zaradi svoje situacije.

Pogovor je tekel nekako takole: “Pravite, da je treba o osebi pozitivno razmišljati, sama skušam biti pozitivna, pa vendar se na mojem delovnem mestu dogajajo stvari, ki me popolnoma vržejo iz tira in potrebujem nekaj dni, da pridem k sebi … Šefi sploh ne opazijo mojih naporov, z veseljem postorim še kaj, vendar tega nihče ne opazi, samo nalagajo in nalagajo mi …”

Medtem ko je pripovedovala svojo zgodbo, se mi je “film” odvrtel dobrih pet let nazaj, ko sem sama enako doživljala na svojem zadnjem delovnem mestu v večjem slovenskem podjetju.

Takrat sem zakon privlačnosti in zakone zavestnega ustvarjanja proučevala že kar nekaj časa, z večjimi ali manjšimi presledki, bolj ali manj intenzivno, že kakšnih petnajst let. In kljub temu, mi še vedno ni bilo jasno …

Na stvari sem skušala gledati pozitivno, o svoji nadrejeni skušati razmišljati lepo, jo razumeti, nazaj pa sem dobivala kritiko, kritiko, kritiko in …. kritiko. Včasih je šlo že tako daleč, da sem se po telefonu, medtem ko sem se pogovarjala z mamo, jokala.

Malo preden se je vsa agonija končala, sem doživela tudi živčni zlom, ko sem se nekega dne zjutraj vstala in me je vse telo tako bolelo, da skoraj nisem mogla vstati s postelje, bila sem popolnoma brez moči, brez energije. Ko sem v zdravstvenem domu, pri zdravnici, po pregledu, ki ni pokazal nič, po vprašanju, kaj se dogaja v službi, povedala … me je brez besed dala na 14 dni bolniške. Brez besed.

Bilo je resnično težko. Vendar še vsaka, še tako težka situacija nosi v sebi darilo.

Moje VELIKO, vseživljenjsko darilo, ki sem ga prejela tukaj, je bilo spoznanje, da je ta zunanji odnos z mojo nadrejeno le odseval odnos, ki sem ga imela do sebe. Kritizirala sem se, ker nisem imela partnerja, zato, ker sem imela nekaj kilogramov preveč, zato, ker še nisem bila na tisti poziciji, ki sem si jo tako želela, … skratka moj odnos do mene je bila kritika, kritika, kritika …

Ta situacija je bila VELIKANSKO DARILO, ne samo meni, ampak stotinam kupcev knjige Kdaj boste začeli ljubiti sebe? Je zdaj pravi čas?, ki je nastala na podlagi teh novih spoznanj.

S pomočjo spoznanja, da vsi zunanji odnosi odsevajo le odnos, ki ga imam s sabo in preostalih orodij, o katerih pišem v zgoraj omenjeni e-knjigi, sem dobesedno transformirala vse meni pomembne odnose.

Eden od najtežjih odnosov, ki sem ga imela, je bil z mojo mamo. Danes, ko sem ji razlagala, da ustvarjam nove stvari, da razvijam in širim posel, sem od nje slišala tole: “Kakšno hčerko imam … (dolg premolk), ki si jo sploh ne zaslužim …”

Kar solze mi prihajajo na oči, ko tole pišem. Koliko sem si želela, da bi me moja mama enkrat “videla”, da bi od nje dobila neko priznanje, da bi me videla, kot to, kar v resnici sem, da bi mi enkrat rekla, da je ponosna name … želja, ki je trajala desetletja. Dokler ni zbledela. Dokler ni izginila …

Kaj je bilo danes drugačnega? Kaj sem spremenila pri sebi? Dejansko začenjam videti sebe, to kar sem v svetu, kar ustvarjam v svetu … ja, jaz sama končno to začenjam videti. Si dajati to priznanje. Začenjam biti ponosna nase. Zato, da sem si upala biti drugačna, “čudna”, kot so me velikokrat označevali, da sem si upala slediti temu, kar se vedela, da je moja resnica … ja, začenjam to zaznavati. Počasi dojemati …

In kot vedno pravim – velikokrat sem to že napisala – VEDNO, VEDNO je prostor za izboljšanje. Vedno se lahko imate bolj radi, vedno se lahko bolj vidite, vedno se lahko bolj cenite, vedno se lahko bolj spoštujete, še posebej, če se trenutno nahajate na kakšnem podobnem mestu, kot se gospa, ki me je klicala ali pa kot sem se jaz pred dobrimi petimi leti …

Začnite nadgrajevati odnos, ki ga imate s sabo.

Vse tisto, kar želite, da bi vam dali drugi, morate dati najprej sebi …

Potem ko ne boste več navezani na to ali boste dobili to od zunanjega sveta ali ne … bo prišlo … kot vidite … takrat ko najmanj pričakujemo … še eno darilo …

Barbara