Se kdaj vprašaš, zakaj si določene stvari z lahkoto ustvaril/-a, uresničila, druge pa kot da zate niso na voljo?

Prva stvar je, da naredimo določene stvari “velike”, v smislu, da jim pripišemo toliko pomena in imamo glede njih toliko pogledov o tem, koliko časa bo trajalo, da to uresničimo, kako težko bo, kaj vse se mora pred tem izpolniti in podobno.

Vesolje ne deli stvari na velike in majhne. Parkirno mesto, hiša ali tvoj idealni partner – za vesolje ni razlik. Vse dostavi z lahkoto, če ti DOPUSTIŠ to. 

Tisti, ki delamo razlike smo mi. Vesolje, bog, kakorkoli to imenuješ se le odziva na NAŠE poglede. Pravila, ki smo jih postavili mi.

Potem je tukaj še nekaj.

Naša potreba po pripadnosti.

Prva sredina, kamor želimo pripadati, je običajno naša družina. Potem sledijo prijatelji, sošolci, učitelji, mentorji, partnerji, njihove (primarne) družine, sodelavci ter druga okolja, v katerih se zadržujemo, jim na nek način pripadamo ali želimo pripadati.

Posamezniki v teh okoljih imajo svoja prepričanja, svoje poglede na svet. Pa vzemimo za začetek starše ali odrasle, s katerimi smo odraščali, ki nas, po mojih izkušnjah, energijsko najbolj zaznamujejo.

Če so se starši naprezali za denar, trdo delali zanj, morda delali nekaj, kar jim ni bilo všeč, je zelo verjetno, da ga boš na takšen način pridobil/-a tudi ti. Seveda, če tega ne ozavestiš in v zvezi s tem nič ne narediš.

Če so starši obsojali “tiste z denarjem”, bogate, je zelo verjetno, da imaš tovrstne poglede na podzavestni ravni tudi ti, čeprav ti tvoj zavestni um pravi drugače in na zavestni ravni delaš vse,  da to spremeniš. Tovrstne sodbe poberemo energijsko, prek zavedanja, tudi če nam nihče o tem nič ne govori. Saj smo zavedajoča bitja, ki energijsko zaznavamo in opazujemo, kaj se dogaja okrog nas.

Kot otrok se z njimi strinjaš, se pridružiš njihovim pogledom, saj želiš pripadati. To ti zagotavlja neko mero varnosti in preživetja v okviru tega primarnega okolja.

In potem zavrtimo film naprej deset, dvajset, trideset, štirideset ali več let … in ti se še vedno ukvarjaš z enakimi stvarmi, kot so se tvoji starši. Zdaj si želiš nekaj drugačnega, a tista majhna Sanja, tisti mali Miha znotraj tebe se še vedno skuša prilegati in se na ta način počutiti varnega, čeprav tvojih staršev že zdavnaj ni fizično prisotnih ali pa so morda že umrli.

Zdaj imaš v sebi dve nasprotujoči si sili. Mlajšo različico tebe, ki se želi prilegati, ugajati, različico tebe, ki potrjuje poglede, sodbe in resničnosti, iz katerih so delovali starši, ter odraslo, trenutno različico tebe, ki skuša manifestirati nekaj drugačnega. Ugani, katera zmaguje? Če se nič ne spremeni, zagotovo mlajša različica tebe …

Če želiš spremembo, moraš biti voljna/-an, razveljaviti poglede ljudi okrog sebe, poglede, ki jih imajo morda o tebi, ki se ne skladajo s tem, kar skušaš ustvariti …

Zveni preprosto, a ljudem velikokrat ni. Na neki ravni mislijo: “Moja mama se s tem ne bi strinjala.” Mama pa je že dvajset let pod rušo. Ti pa še vedno deluješ v skladu z njenimi pogledi? Mama, čeprav je ni več, še vedno kontrolira tvoje življenje. Noro, kajne?

Določene stvari z lahkoto ustvarimo tudi zato, ker se s tem strinjajo drugi. Na primer: pridno se učimo, imamo lepe ocene, si najdemo službo (podobno zadovoljivo, lahko ali težko kot so jo imeli starši), imamo otroke (ker to na neki ravni pričakujejo od nas) … Njihovi pogledi nam energijsko pomagajo ustvariti te stvari. Ko pa gre za stvari, s katerimi se oni morda ne strinjajo, je to izven njihovega dojemanja, glede nas pričakujejo nekaj drugega, potem ti njihovi pogledi delujejo v nasprotju z našimi. In mi jih zaznavamo – ne samo kot otroci, tudi kasneje … in še vedno skušamo pripadati …

Če oče meni, da toliko denarja pa si ti ne zaslužiš ali pa da ga toliko ne moreš imeti … če tega ne ozavestiš, če nisi voljna/-an ozavestiti in “počistiti” teh v nasprotno smer delujočih energij, če nisi voljna/-an razveljaviti njihovih (nasprotujočih) pogledov, boš še vedno tukaj, kjer si.

Če nisi voljna/-an, preseči ljudi v svojem življenju, boš ustvarjala/-a ravno toliko, da jih ne presežeš … da ostaneš na nek način “pod njimi” in se prilegaš v hierarhijo in strukturo, ki si jo “usvojila” (običajno) v svoji primarni družini.

Na denar se osredotočam zato, ker vse te stvari podrobno naslavljamo in spreminjamo v desetmesečnem spletnem Denarnem pospeševalniku, ki se mu lahko pridružiš še do ponedeljka, 16. novembra 2026. Velja pa to za čisto VSA področja življenja. Prileganje in nevoljnost biti drugačna/-en, razveljaviti poglede tistih, ki jih imamo najraje …

Če praviš, da je čas, da se v tvojem življenju nekaj spremeni – predvsem na finančni ravni, se nam pridruži v Denarnem pospeševalniku, ki uspešno deluje ne glede na to, na kateri ravni se trenutno nahajaš.

Več o desetmesečnem spletnem programu Denarni pospeševalnik si preberi TUKAJ, kjer se lahko tudi prijaviš.

Če imaš kakšne pomisleke, sem ti vedno na voljo za krajši razgovor, da razjasnimo stvari in vprašanja, ki se ti morda porajajo.

Barbara