Vsake toliko me kakšen dogodek opomni, da medtem ko jaz mislim, da o tem že vrabčki na strehah čivkajo, vsi ljudje ne vedo, kako s svojimi mislimi, občutki, čustvi in posledično s svojo energijo ustvarjajo svoj svet, svoje življenje.

Zato se danes vrnimo nazaj k osnovam.

Že pred desetletji je znanost dokazala, da se atomi v prostoru razporedijo šele v prisotnosti opazovalca.

Razporedijo se v skladu z njegovo energijo, njegovimi pogledi, mislimi …

Torej VI s svojimi mislimi (tistimi, ki jim namenjate veliko energije) ustvarjate svoje življenje. Tisto, kar se prikazuje.

In tokrat sem bila soočena z močnimi: “Ne morem. Ne znam. Ne vem. Ni mogoče.”

Pravzaprav sem bila kar nekoliko šokirana.

Zato hitro poglejte, če imate na kakšnem področju svojega življenja podoben pogled.

Ti pogledi namreč povzročajo, da se zataknete in ustvarjate nezmožnost, nevednost, nemoč …

In včasih je res, da kakšne stvari ne moremo, ne znamo ali pa ne vemo – v tistem trenutku.

Tu pa gre za zakoreninjene poglede, glede katerih nikoli nismo v vprašanju.

Nikoli ne vprašamo ali je mogoče kaj drugega?

Eno od menih ljubih vprašanj v situacijah ali pa na področjih, kjer je videti, da se nič ne premakne, je: “Kaj vse je še mogoče?”, “Kaj vse je še mogoče, na kar še sploh nisem niti pomislila?”

Vprašanje vam da moč.

S tovrstnim vprašanjem posežete po možnostih, ki so na voljo.

S tem vprašanjem vprašate vesolje, da vam dostavi možnosti … tudi tiste, na katere še sploh niste pomislili.

In lepota teh vprašanj je, da vam dejansko ni treba razmišljati o odgovorih, si razbijati glavo o možnostih, ampak vam da vprašanje samo po sebi (če je to res vprašanje) zavedanje in “potegne” te možnosti v vaš svet.

Z “ne morem, ne znam, ne vem, ni mogoče” možnosti dobesedno ubijete in si vzamete moč.

Z vprašanjem dobite še sodelavca: zavedanje, vesolje … vse gre na delo, da vam prinese tisto, po čemer sprašujete, v tem primeru možnosti, povezane z vašo situacijo, projektom, življenjskih področjem …

Z vprašanjem greste tudi onkraj uma.

Um se lahko namreč domisli le omejenih možnosti, le tistega, kar pozna. Če je to resnično vprašanje in če ne iščete odgovorov, pa se boste dejansko zavedeli vseh možnosti, ki so na voljo.

In posvetite se “pletju” plevela na vašem miselnem vrtičku, kar prej omenjeni zaključki zagotovo so.

Zaradi tega so mi tudi tako všeč Access barsi, ker naenkrat pobrišejo tone tega mentalnega balasta, pogledov, ki jih imamo, za katere sploh ne vemo, da jih imamo in tako omogočijo, da se v našem življenju na splošno prikažejo nove možnosti, ki jih prej ravno zaradi vse te mentalne “navlake” ni bilo. Poleg tega pa se začnemo veliko bolj zavedati pogledov, iz katerih delujemo.

Ko ozavestimo nek pogled, iz katerega delujemo, ga lahko opustimo, lahko ga spremenimo ali pa ohranimo (če nam je všeč), samo zdaj vemo, zakaj se naše življenje prikazuje tako kot se.

Kaj vse je zdaj še mogoče?

Barbara