Pred kratkim me je kontaktirala ena od mojih strank in pogovor je šel nekako takole:

 

A: “Ej, ti, veš, vesolje ima res čuden smisel za humor.”
B: “Kaj se je zgodilo?”
A: “Ja, danes so prišli do mene in me odpustili. Brez razloga.Tebe sem kontaktiral, ker vem, da me boš razumela.”
B: “Ja, pojdi si kupit šampanjec in praznuj. To je začetek nečesa novega, nečesa večjega.”
A: “Ne me za*ebavat!”
B: “Se ne zafrkavam. Pojdi, praznuj … zdaj bo prišlo nekaj večjega, nekaj drugačnega, nekaj v skladu s tistim, po čemer si spraševal. Poskušaj se čimbolj sprostiti in prepustiti.”

 

In ta predraga osebica je že bila namenjena nekam, kjer najbolj uživa in se najbolj sprosti. In mislim, da je bila to v tistem trenutku top izbira.

 

Čez nekaj dni me je kontaktiral in rekel: “Ej, se že dogaja. Vesolje že pošilja signale. Jaz pa sem v neki lahkotnosti, skušam čim manj razmišljati.”

 

In ja – oseba je že bila trikrat na Access bars tretmaju, svetovanju in pozna nekaj Accessovih orodij in vprašanj, ki jih je med tem časom uporabljala.

 

In potem je minil morda še kakšen teden, dva … ne vem čisto točno. Pa saj bistvo ni v tem. In se oglasi: “Ej, a veš da so me že pohapsali za druge stvari in čez mesec dni začnem na drugem novem in boljšem delovnem mestu.” (in po moji oceni, kar nekajkrat boljšem …)

 

In to je to. Dejansko so poti do boljših stvari tudi takšne.

 

Če se kot pijanci plota oklepamo starega in ne moremo spustiti cokle, ki nas drži pri tleh, zraven pa si želimo poleteti in delamo vse, da bi poleteli, bo vesolje prej kot slej poseglo vmes.

 

Včasih ne bo videti lepo. Včasih bo videti kot največja katastrofa.

 

Pa vendar, če imamo v tistem trenutku ob sebi nekoga, ki nam zna predstaviti drugačen pogled ali pa nas zgolj posluša, je vse lahko nekoliko lahkotnejše.

 

Tudi meni sta leta 2012 stali ob strani coachinji in kolegice iz coaching akademije. Ko so me odpustili, sem vedela, da je to to. Tisto, po čemer sem spraševala že dve leti. Na svoje. Želela sem si na svoje. Poguma, da bi naredila velik korak, pa ni bilo.

 

Iz službe za nedoločen čas v podjetništvo. Pa je vesolje poskrbelo za to, da se je vse premaknilo v skladu z mojo prevladujočo vibracijo. Bili so čustveni vzponi in padci. Trenutki vzhičenja nad tem, da grem svojim sanjam naproti. Trenutki popolnega strahu (morda bi zdaj, ko vem bolje, to imenovala vznemirjenje).

 

In ko se začnejo stvari odvijati, vesolje prinese tudi vse tisto, kar te podpre na nadaljni poti.

 

Neka gospa na coaching akademiji mi je ponudila brezplačno reiki seanso in me na daljavo iz daljnje Amerike popolnoma čustveno stabilizirala.

 

Odpravnine in preostalega denarja sem dobila ravno toliko, kot sem vseskozi mislila, da potrebujem za zagon posla.

 

In potem so k meni prišli barsi. Oziroma sem jaz sem šla na delavnico v Zagreb.

 

Ko sem spustila betonsko, stotonsko klado, ki me je dobesedno dušila in tiščala k tlom, je k meni prišlo nekaj, kar ustvarja čudeže, lahkotnost in drugačno resničnost zame in za vse preostale.

 

Ja, če želimo prejeti nekaj večjega, drugačnega, moramo za to narediti prostor.

 

Spustiti največjo težo, ki se je oklepamo. In žalostno je, da velikokrat tega, pa čeprav vemo, ne zmoremo narediti.

 

Potem pa vmes poseže vesolje in “uredi” stvari.

 

Tako, da tudi če morda trenutno veste, kaj bi morali spustiti iz svojega življenja, pa tega ne morete narediti, vedite, da bolj kot boste usklajeni s svojo željo (jaz sem popolnoma uporabljala “obnašaj se, kot da je to vse že res”), se bo vse preobrnilo.

 

In to točno ob pravem času.

 

Ko boste pripravljeni.

 

Ne prej, ne kasneje.

 

In če ste v kakšni takšni situaciji, prosite in si dovolite prejeti pomoč in podporo.

 

Zato smo tu.

 

Da s skupnimi močmi ustvarimo nekaj večjega, drugačnega. Zase in za vse nas.

 

Barbara