Kje ljudje pri manifestiranju največkrat zataknejo?

 

Največkrat pri tem, da se mora želeno prikazati na točno določen način. Potem skušajo to izsiliti od drugih ljudi, od vesolja, boga, življenja.

 

Za svoje projekcije in pričakovanja porabijo velikanske količine energije in ker se tako oklepajo svoje ideje, na kakšen način se mora nekaj prikazati, se želeno tudi velikokrat sploh ne prikaže.

 

Oklepanje namreč pomeni, da delujemo iz prostora pomanjkanja. 

 

Nečesa nam manjka, zato se tako oklepamo te zamisli o tem, kako se mora nekaj prikazati, da se mora prikazati in zamisli o tem, kaj nam bo ta stvar prinesla.

 

Zaradi oklepanja in navezanosti na rezultat ustvarjamo še več pomanjkanja tega. Kajti zakon privlačnosti deluje tako – kar vibriraš, kreiraš.  Pri oklepanju oddajaš  spodaj ležečo in resnično vibracijo, iz katere deluješ: “Manjka mi.”

 

Šele ko spustiš, nisi več navezana na rezultat.

 

Ko si “v redu” s tem ali brez tega.

 

Potem vesolje končno lahko dostavi.

 

Ko spustiš kontrolo, projekcije in pričakovanja, energijsko dobesedno ustvariš prostor, kamor lahko pride želeno.

Ko se oklepaš, stiskaš, izsiljuješ, mikroupravljaš, ima vesolje zelo malo ali nič manevrskega prostora. Dostavi lahko le na točno takšen način, kot ti želiš – kar pa ni nujno najboljši način zate in za vse vpletene, zato se pogosto tudi ne prikaže.

 

Ko resnično spustiš in zaupaš, da bo vse dostavljeno in prišlo ob pravem času, lahko vesolje želeno dostavi na velikooooooo lepši in lahkotnejši način, kot se ti s svojim umom sploh lahko domisliš.

 

Kaj naredi veliko zavestnih ustvarjalcev?

 

Ker se njihova “stvar” ni prikazala na točno določen način ali se še ni … gredo v zaključek: “To ne deluje.”, “To mi ni namenjeno.” ali kaj podobnega in s tem dobesedno postavijo novo “pravilo” vesolju. Ki je morda ravno takrat premikalo igralce, dogodke, kvantna prepletanja, da bi ti dostavilo želeno na veliko boljši način, kot si lahko predstavljaš.

 

Z novim zaključkom je, kot da bi vesolju zaprla vrata. In ne more dostaviti. Uničiš svojo kreacijo.

 

Ko se naučiš opuščati kontrolo (in stvari lahko kontroliraš na tisoč in en način – s starimi zgodbami, energijami, pogledi, oklepanjem stvari, ki so ti domače, čeprav neprijetne, oklepanjem starih identitet, vlog, ljudi) ter začneš zaupati, da vse deluje v tvoj prid, da celo vesolje deluje za to, da bi ti dostavilo tisto, po čemer sprašuješ, … potem daš vesolju proste roke, da ti začne podarjati in dostavljati onkraj tvojega uma oziroma tega, česar se ti lahko domisliš s svojim umom.

 

Sliši se preprosto, vendar pa marsikomu opuščanje kontrole ni enostavno.

 

Zakaj?

 

S tem, kar trenutno imaš in živiš, se na nek način počutiš varno. Čeprav ti ni všeč. To poznaš. Ne zaupaš, da boš znala rokovati z novim, ki pride, ko opustiš kontrolo ter nekaj “starega” in znanega.

 

Misliš, da se lahko zgodi kaj slabega.

 

To je še ena ovira, iz katere večina na tem planetu deluje.

 

Dualnost. Polariziranost.

 

Verjameš, da obstajajo slabe in dobre stvari.

 

Kaj če vsaka slaba nosi v sebi dobro, in ima vsaka dobra v sebi tudi nekaj slabega? Kaj če ne obstaja prav in narobe? Kaj če je vse zgolj stvar tvojega pogleda?

 

Ko opustiš delovanje iz dualnosti, začneš res videti, kako vse deluje zate. Ne obstajajo slabe in dobre stvari. Samo od tebe je odvisno, kako jih boš videla.

 

Če bi rada zaupala vase, v vesolje, se pri opuščanju počutila varno ter pobliže pogledala, kaj vse skriva za “težkim” opuščanjem (in to spremenila), se nam pridruži na pettedenskem spletnem srečanju Umetnost opuščanja, s katerim začnemo jutri, v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri.

 

Vsakič, ko odvržeš nekaj, kar ti ne služi več, kar je produkt preteklosti, se bolj približaš sebi, bolj zvišaš svojo vibracijo … saj smo kot bitje sami po sebi lahkotni, radostni. Ko odmetavamo težo starega, se vedno bolj približujemo temu, kar resnično smo. Vesolje, življenje, bog, kakorkoli to imenuješ, te lahko tako s svojimi “darili” sreča na popolnoma novi vibracijski ravni.

 

Pridi in poglej, kaj se skriva na drugi strani oklepanja.

 

Kreacije, manifestacije so veliko lepše in zanje potrebuješ malo ali skoraj nič energije …

 

Je, kot da bi bilo vesolje tvoj zaposleni, ki mu zaupaš in veš, da bo opravil svoje delo – naročiš, spustiš … živiš svoje (običajno) življenje, vesolje pa med tem gnete, prestavlja, dodaja sestavine in dostavi točno ob pravem času.

 

Pettedensko spletno srečanje Umetnost opuščanja te bo konkretno podprlo pri ustvarjanju tvojega življenja, pri izbiranju, spreminjanju, saj bomo med drugim transformirali dve ključni stvari, ki zaustavljajo večino – zaupanje vase in v vesolje ter spodaj ležeči občutek ne-varnosti, ki ti preprečuje, da bi z lahkoto stopala naprej k novemu v tvojem življenju. Več o spletnem srečanju Umetnost opuščanja izveš TUKAJ, kjer se lahko tudi prijaviš.

 

Barbara

 

Fotografija Freepik