Poganjam, poganjam, poganjam pedala proti Kamniški Bistrici … tisti, ki kolesarite po teh koncih, veste, da gre pot samo navkreber. In potem, v nekem trenutku, se začnem spraševati, kje je tisti klanec, kjer sem včasih skoraj “izdahnila”, pa kje je tisti, kjer sem v trenutkih slabosti pomislila, da stopim s kolesa?

In veste kaj? Ugotovila sem, da so vsi ti klanci že za mano!!!!

Ko sem razmišljala o tem, sem ugotovila, da je podobno, ko naredimo prvi korak iz svoje cone udobja. Pa če je še tako majhen, se zdi tisti prvi najbolj težak!

Če se samo spomnim, kako sem svetu odkrivala, kdo resnično sem in v kaj resnično verjamem!

Blog o zakonu privlačnosti sem začela pisati v angleščini!!! In najbolj “težak” korak je bil tisti, ko je bilo treba pritisniti “objavi”! Ne “objavi” na wordpressovem blogu, saj zanj živa duša ni vedela … temveč deljenje svojega prvega zapisa v knjigi obrazov. 🙂

VEDELA sem, da moram to narediti, če želim iti naprej. In bila sem pripravljena prejeti mrzel tuš, obmetavanje s paradižniki, 😉 ali pa totalen ignore … no, malo me je sicer skrbelo … saj sem pred tem (zaradi slabih izkušenj) dobro skrivala svoja resnična prepričanja in zanimanja.

No in po prvi objavi čakam … in vidim prvi všeček, drugi, tretji itd. Celo spremljevalce bloga iz tujine sem imela kasneje!!! Že za prve objave sem prejela zahvale.

In vse ostalo je le še zgodovina … 🙂

Vem, koliko sem razmišljala in cincala, preden sem javno objavila prvo Access Bars delavnico!!! Potem pa sem se spomnila nečesa, kar sem slišala na enem izmed seminarjev:

“Vse, česar niste pripravljeni prejeti, predstavlja omejitev tistemu, kar lahko imate. Vaša zmožnost imeti veliko življenje, vključno z denarjem, je premosorazmerna z vašo zmožnostjo prejemanja. ” (op.a. sodb)

No in sem stisnila “objavi”. Prvič, drugič, tretjič … Danes prav zaradi tega živi večja in kvalitetnejša življenja stotine ljudi … Ne samo to. Ker je te objave opazila Libanonka, ki živi v Sloveniji in kontaktirala podjetje Access Consciousness, smo posneli poseben filmček za otroke, živeče v taboriščih v Libanonu in Siriji, v katerem je prikazano, kako se barsi izvajajo skupaj s procesom za odpravljanje postravmatskih motenj. (takšne razsežnosti lahko ima en majhen kamenček, ki ga vržete v morje)

Danes predstavlja zame prihajanje iz cone udobja novo črno! Postalo mi je nekaj normalnega! Tega, da sem šla iz cone udobja, skoraj ne opazim več! Tako kot sem prevozila tiste klance, brez da bi opazila, da se peljem po njih. Postali so “normalni”. Ker sem jih že tolikokrat prevozila.

Še vedno ne delam kvantnih preskokov – moram pogledati, kaj me pri tem pravzaprav zadržuje – ampak če pogledam nazaj, če pogledam, kje sem danes v primerjavi s trenutkom prvega javnega “razkritja” sebe … je pot, ki sem jo naredila od takrat, enormna. Sprememba neslutenih razsežnosti …

Dejstvo je, da morate – če želite nekaj več, nekaj drugačnega – enkrat narediti nekaj drugačnega. Nekaj, česar niste naredili še nikoli. Oditi iz prostora, kjer se počutite udobno.

Že Einstein je rekel:

Norost je pričakovati drugačne rezultate, če počnemo vedno enake stvari.

Vsak odhod iz cone udobja bo lažji. Sčasoma bo postal “normalen” … vi pa postali tisto, kar ste si vedno želeli postati. Treba je le – ZAČETI.

Kaj če je trenutek za ta začetek ZDAJ?

Barbara