Pred časom sem izvedela za nekega znanca, da se iz tujine seli domov, češ, da mu v tujini z njegovim poslom ni uspelo preživljati družine. Sicer ne vem podrobnosti, ampak to mi je dalo misliti … kako sem še v študentskih letih vedno nekam potovala, vedno čutila nek notranji nemir in kako sem pravzaprav potovala z mislijo, da bom na ta način pred nečim pobegnila.

Sicer takrat še tega nisem vedela, sčasoma pa sem spoznala, da pred sabo ne moreš pobegniti.

Kamorkoli greš, vzameš s sabo sebe, svoje poglede, svojo vibracijo, energijo, ki jo oddajaš, energijo, ki je začetek ustvarjanja vsega v življenju.

Zato sem ob zgornji novici kar malo podvomila, kako bo znancu uspelo preživljati družino doma – če bo ohranil vse svoje poglede, ki jih ima.

Dejansko – če spremeniš svoj pogled, opustiš starega, narediš prostor, v katerem lahko zavzameš katerikoli pogled.

Vsak pogled ustvarja tvojo resničnost.

Če imaš pogled, da ne moreš preživljati družine, se ti to pojavlja kot resničnost.

Če imaš pogled, da nimaš dovolj denarja, s tem ustvarjaš svojo resničnost z ne dovolj denarja.

Če imaš pogled, da te nihče ne mara, si ustvarjaš resničnost, kjer te nihče ne mara.

Vidite, kam to pelje?

Tudi če se ne zavedamo pogledov, ki jih imamo – lahko pogledamo okrog sebe, pogledamo svoje življenje.

Naše življenje nam odseva nazaj naše poglede!

Zastavimo si lahko tudi vprašanje: “Kakšen pogled imam, ki je ustvaril to?”

Vprašanje nam da darilo zavedanja.

Ko se nečesa zavemo, lahko to opustimo, spremenimo ali pa ohranimo – samo zdaj vsaj vemo, zakaj se naše življenje prikazuje tako, kot se.

Lahko si tudi rečemo: “Kakšen pogled bi moral/-a imeti, ki bi ustvaril to kar želim?”

So različni načini, različni pristopi.

Vsi pa govorijo o tem, da mora do spremembe priti najprej znotraj in jo bomo videli tudi zunaj.

Samim sebi ne moremo ubežati … ne glede na to, kam gremo in kako močno poskušamo.

Torej, kakšen pogled bi morali imeti, da ustvarite to, kar želite? 🙂

Barbara