Roko na srce, včasih ne gre vse tako, kot smo si zamislili. Pravzaprav velikokrat ne gre. Kot je videti, ima vesolje svoj smisel za humor in velikokrat se stvari prikažejo na popolnoma drugačen način, kot smo mislili, da se bodo. 

In takrat, ko se nam zaradi tega “zdi”, da nam ne gre, velikokrat pademo v slabo voljo, smo žalostni, razočarani …

Namesto, da se valjamo v teh čustvih, ki nas vibracijsko vlečejo le navzdol, namesto da se obsojamo, lahko naredimo sledeče.

Najprej se ustavimo. 

Opazimo, kaj počnemo. Če se obsojamo, si rečemo preprosto: “STOP”. Tudi obsojanje sebe nam ne bo pomagalo “splezati” navzgor po vibracijski lestvici.

Če imate koga, ki vas v takšni sitaciji objame in bodri –  super. Preprosto vprašajte, recite, da rabite pogovor, objem – karkoli, kar vam bo v tistem trenutku dobro delo.

Velikokrat pa se zgodi, da v naši bližini ni nikogar takšnega. Ali pa si prav tistim najbližjim niti ne upamo povedati, o čem sanjamo, kaj bi radi ustvarili, saj nas s svojimi pogledi in dejanji le še bolj “povlečejo” navzdol.

Če se vam zgodi kdaj kaj takšnega, se spomnite nekoga, ki vas je nekoč objel s popolnim dopuščanjem, ljubeznijo, brez obveznosti, brez zahtev. Preprost, negujoč objem.

Spomnite se te energije – tudi če je bilo leta nazaj.

Če ste bili kdaj deležni tovrstne energije, jo lahko vedno znova prikličete. Le malo “pobrskajte” po spominu. Mogoče bo trajalo nekaj časa, da se je spomnite, vendar, če boste vztrajali, bili v vprašanju, kdaj, kje je bila v vašem življenju prisotna ta energija, bo zaznava prej kot slej prišla. Lahko je tudi energija tople dekice in čaja na domačem kavču. (Mislim – čaj in dekica nas ne obsojata, nič ne zahtevata v zameno … mogoče nam zato včasih tako ustrezata?)

Ko to energijo zaznate, preprosto stopite vanjo. Ali pa jo prelijte vase. Odvisno kaj za vas bolje deluje. Različni smo, zato naredite tisto, kar deluje za vas.

Jaz to energijo kar nekako  “prelijem” čez tisto, kar v tistem trenutku čutim in se takoj počutim bolje. Dejansko gre za energijo dopuščanja, energijo brezpogojne ljubezni, katere si vsi želimo. In ja – lahko si jo, prav na tak način, kot sem pravkar opisala, daste sami sebi. To ni mentalna, kognitivna stvar. Preprosto posežemo po energiji in stopimo vanjo.

Večkrat, ko si boste sami ponudili takšno energijo, bolj se bo na takšen način začel “obnašati” svet okrog vas.

In v tistih “težkih” trenutkih je potem, ko se enkrat spomnimo te energije, potrebnih le par sekund, da se znajdemo na veliko boljšem “mestu”, s katerega lahko začnemo bolje vibracijsko podprti ustvarjati svoje življenje.

Res, poskusite, ta stvar dela čudeže.

Barbara