Namen vsake stvari, ki jo želimo videti v svojem življenju, je, da menimo, da se bomo počutili bolje, ko jo bomo prejeli. Tekamo in stegujemo se za nečim, ker mislimo, da nas bo tisto nekaj osrečilo. Zavestno ustvarjanje ne poteka tako. Najprej moramo biti srečni, nato bodo prišle v naše življenje stvari, ki jih želimo. Obratno ne gre. O tem pričajo tudi ljudje, ki imajo veliko denarja, dobre službe, družine, dobre partnerje, pravzaprav je navzven videti, da jim nič ne manjka – pa vseeno – se počutijo neizpolnjene in nesrečne. Razlog? Te stvari nas ne naredijo srečne. Srečne nas naredijo stvari, ki jih delamo zato, ker jih preprosto radi delamo, ker jih delamo za to, ker predstavljajo izraz tega kdor smo, ker jih delamo zato, ker je to naša strast, ker uresničujemo potenciale, ki so v nas. Ne tisto, za kar menijo drugi, da bi morali delati. Ne življenje po merilih drugih. Le življenje po naših merilih nas dela srečne. Življenje v tem trenutku. Hvaležnost in cenjenje tega, kar je že v našem življenju. To je sreča.

Abraham v videu spodaj lepo povzamejo bistvo tega:

Ali so naše razlage preveč zapletene? » Vaše delo proučujem od leta 1990. Resnično se trudim, da bi si zapomnila vaše besede.« Zato bi vam jih radi povedali na način, na katerega si jih boste z lahkoto zapomnili: »Bodite srečni!« Na vse možne načine, ki jih poznate.

Če morate zbežati od doma – zbežite! Če morate vsak dan na plažo – pojdite. Naredite vse, kar lahko, da ste srečni. V večini primerov to ne zahteva akcije. Ker, če delate nekaj z namenom, da bi bili srečni, v večini primerov na vas pade drugo breme: vas odpustijo, vam zmanjka denarja ali kaj podobnega. Bodite srečni v vaših mislih. Najdite način, da se pomirite s tem, kjer se nahajate in s tem dovolite vrzeli, da se zapre. To pomeni ” biti srečen”. Pomiriti se s tem, kjer smo. Če se pomirite s tem, kjer ste, vas bo vrtinec posrkal v popolnost vsega, kar je. Postanite srečni! Poenostavljeno, vemo. Zato pišemo toliko knjig, po vseh teh knjigah pa rečete: » Toliko se je za naučiti, poglejte vse te strani, toliko se je za naučiti, vsa ta čustva, za katera nismo niti vedeli, da jih imamo, vsi ti zakoni, poglejte vse te zakone, univerzalne zakone, kaj hudiča je vibracija, ne razumem, prosite in dano vam je in vse to sranje – sprašujem – kje so moje stvari, kje so moje stvari?« Torej, damo vam vse te besede in vi pravite, da je preveč besed in mi pravimo: »Postanite srečni!« in vi pravite: » Joj, to je tako poenostavljeno.« in mi pravimo: » Resnično, resnično – vse kar morate narediti je, poiskati razlog, da se počutite dobro.«

Pogovor, ki smo ga pravkar imeli, je boljši, kot celoten ta seminar. Smejali ste se, veste, kaj je res, tukaj ni ničesar napisanega, česar ne bi vedeli že z dnem, ko ste se rodili. Vsakič, ko se udeležite pogovora, za katerega veste, da ne gre dobro, lahko to čutite, čutite lahko, ko porazite same sebe, lahko čutite, ko se podpirate, lahko čutite ko navdušujete drugega, lahko čutite, ko praznite drugega in vse to veste. Skozi čas ste samo znižali svoje standarde, kako ste se pripravljeni počutiti, navadili ste se, da se počutite neprijetno, dobrih občutkov ne ustvarjate zavestno, zato ker ne razumete pomena moči dobrega počutja. Ne govorimo o valjanju po tleh od smeha, govorimo o tem, da nas stvari zanimajo, govorimo o tem, da se zbudimo in smo hvaležni, da smo se zbudli, hvaležni, da smo živi, da zremo v obzorja in nas zanima, kaj je tam. Govorimo o tem, da stvari vidimo in nas zanimajo, govorimo o tem, da se pogovarjamo z nekom, ki sedi na nasprotni strani mize in da požiramo vsako njegovo besedo in ljubimo pogovor, ki ga imamo. Govorimo o tem, da gledamo v oči dojenčkov, otrok, živali, ljubimcev in čutimo v polnosti, kdo so, govorimo o tem, da postanemo vključeni, zainteresirani in vidimo svet raje skozi celoto tega kdo SMO, kot skozi naše posamezne delčke. Sprostite se! Vse je v redu. Ljubljeni ste. 

Barbara