Saj veste, zagotovo je tudi v vašem življenju kakšna oseba, ki vam gre na živce. Ali pa vam gre na živce tista “joj” stvar, ki jo počne …

“Joj, kako mi gre na živce!” ali pa “Vedno počne to in to ….” (vstavite poljubno).

Vedno, ko boste nekoga nečesa obdolžili, se spomnite, da je to le odsev tistega, kar nekje počnete sami.

Takrat se ustavite in se vprašajte: “Kje to počnem jaz?”

Tega lahko ne počnemo v odnosu s to osebo, ampak na nekem popolnoma drugem področju.

Velikokrat se zgodi, da to počnemo sami sebi.

Se obsojamo, si lažemo, sami sebe varamo, se ne spoštujemo, se kritiziramo, nismo v stiku s sabo, se ne poslušamo, smo skopuški do sebe, si ne privoščimo, ____________________ (tukaj vstavite svojo “pritožbo”).

Ko boste ugotovili, kje to počnete sami in boste v dopuščanju tega, tudi sodba druge osebe izgine.

Lahko seveda to, kar počnete, tudi opustite ali spremenite … po želji. Ampak že samo dejstvo, da ozavestimo en vidik sebe, ki ga prej nismo videli, povzroči, da sodba izgine.

Resnično, vedno se spomnite tega, ko vam kdo, pa če še na tako subtilen način, “najeda živce”.

Pri drugih lažje opazimo nekaj, kar imamo sami in naj vam bo prav to opažanje darilo, da lahko ozavestite ta, do zdaj skriti delček sebe. In olajšate življenje svojim živčkom! 🙂

In seveda obratno, ko vas drugi obsojajo – se spomnite, da to nekje počnejo sami in da vam le dajejo informacijo o sebi! Ohoho! Kako je lahko še boljše kot to? 🙂

Barbara